Sprejet Akcijski načrt za odprto znanost

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). Gre za izvedbeni dokument, ki je ključni strateški dokument Slovenije za področje raziskav in inovacij ter osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik.

V Akcijskem načrtu za odprto znanost so predvidene aktivnosti, izvajalci in financiranje horizontalnega cilja 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. To je v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki predvideva, da jo bo na izvedbeni ravni dopolnjeval Akcijski načrt za področje odprte znanosti.

Odprta znanost je odgovorna znanost. Spodbuja sodelovanje, povezovanje, deljenje in ponovno uporabo znanja in inovacij za razvoj družbe nasploh – vključno z gospodarstvom. Je pomemben dejavnik za povečanje integritete, kakovosti in vpliva raziskav in objav. Znanstveni procesi so s tem preglednejši, rezultati pa dostopnejši in bolj ponovljivi. Odprtost naredi znanost bolj učinkovito, zanesljivo in odzivno na družbene izzive.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti

Senat Univerze v Splitu je 30. marca 2023 sprejel politiko odprte znanosti Univerze v Splitu.

Temelji na Hrvaški deklaraciji o odprtem dostopu iz leta 2012, Unescovem priporočilu o odprti znanosti iz leta 2021, strategiji za raziskave in inovacije 2020-2024: Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti, katere cilj je zagotoviti, da bodo rezultati znanstvenih raziskav odprti, dostopni in ponovno uporabni, povečati znanstveno sodelovanje in izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter usmeriti procese ustvarjanja znanja zunaj tradicionalne znanstvene skupnosti.

Politika odprte znanosti želi doseči nekatere cilje evropske politike odprte znanosti, kot so uskladitev podatkov z načeli FAIR in njihova odprta izmenjava, dostopnost vseh recenziranih znanstvenih publikacij, zagotavljanje celovitosti raziskav in ponovljivosti rezultatov raziskav ter drugo. Univerza v Splitu spodbuja avtorje, da objavljene publikacije, raziskovalne podatke, izobraževalno gradivo za učenje in poučevanje ter raziskovalno programsko opremo/kode čim prej in odprto deponirajo v institucionalnem repozitoriju. Spodbuja se tudi izdelava načrta za upravljanje podatkov pred začetkom raziskovalnega procesa, odprta znanost pa se spodbuja z izobraževalnimi dejavnostmi in drugimi oblikami odprte znanosti, zlasti z aktivnim vključevanjem javnosti in državljanov v raziskovalni proces in upravljanje podatkov. Za boljše razumevanje vsebine politike je na koncu vključen glosar z opredelitvami uporabljenih izrazov.

Splitska univerza je postala druga hrvaška univerza, ki je sprejela politiko odprte znanosti, saj je Univerza na Reki svojo politiko sprejela septembra 2021.

Začetni komplet za občansko znanost

Odkrijte začetni komplet za državljansko znanost, ki ga je za projekt EUTOPIA TRAIN razvil urad za sodelovanje v znanosti Vrie Univestitet Brussel (v sodelovanju z imec-SMIT).

https://eutopia-university.eu/english-version/resources/zenodo/a-eutopia-citizen-science-starter-kit-1

„Začetni komplet za občansko znanost“ ponuja informacije raziskovalcem, ki so novi v občanski znanosti in razmišljajo o začetku raziskave (projekta) občanske znanosti, ne glede na znanstveno disciplino. Je vodnik za začetnike, temelj z najnujnejšimi informacijami za začetek.

Začetni komplet je sestavljen iz različnih modulov:

Modul I – Začnite se učiti o občanski znanosti. Ta prvi modul razmišlja o različnih izrazih in značilnostih, ki se uporabljajo za opis občanske znanosti. Naštete so prednosti raziskovanja občanske znanosti, raznolikost področja pa je ponazorjena s študijami primerov v vseh znanstvenih vejah in disciplinah.

Modul II – Ugotovite, ali je občanska znanost prava za vaše raziskave. Preden se lotite projekta občanske znanosti, morate razmisliti, ali je primeren za vaše raziskave. Ta modul ponuja nekaj refleksivnih vprašanj in okvirov odločanja za ugotavljanje primernosti pristopa občanske znanosti.

Modul III – Ključni dejavniki zasnove za uspešno občansko znanost: Ta zadnji modul predstavlja ključne dejavnike zasnove za načrtovanje in razvoj vašega raziskovanja (projekta) občanske znanosti.

https://eu-citizen.science/resource/342

Začetni komplet za občansko znanost je namenjen raziskovalcem, ki še niso seznanjeni z občansko znanostjo. Morda ste že slišali za občansko znanost, vendar ne veste točno, kaj zajema ali kako z njo začeti. Zato je začetni komplet za občansko znanost začetna raven in ne zahteva predhodnega znanja ali veščin s področja občanske znanosti.

Začetni komplet je namenjen raziskovalcem katere koli raziskovalne discipline. Vsakdo lahko uporabi začetni komplet v svoji znanstveni domeni. Začetni komplet poudarja primere iz različnih znanstvenih disciplin.

Science Europe sprejela dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti

Science Europe Agreement on Reforming Research Assessment

Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.

Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.

Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.

Reformo vrednotenja raziskovalne dejavnosti je med svojimi sklepi o odprti znanosti junija letos predvidel tudi Svet Evropske unije.

*Science Europe je združenje evropskih agencij financerk za raziskovalno dejavnost, kamor je včlanjena tudi ARRS.

Odprta znanost v nedavno sprejeti Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030

Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.

Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnostiuvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:

1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.

2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.

3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).

4  Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.

5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.

6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.

Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.

Pripravilo: MIZŠ

Dostopnost