Namen tega seznama je podpreti univerze pri njihovih prizadevanjih za izgradnjo zmogljivosti in nadaljnji razvoj njihovih dejavnosti odprtega dostopa. Vključuje pristop à la carte, pri katerem lahko institucije upoštevajo cilje in ukrepe, ki so najbolj smiselni v njihovem posebnem kontekstu in zaradi njihovih posebnosti. Kontrolni seznam zajema tri glavne cilje: 1) opolnomočenje s politikami in strategijami na visoki ravni; 2) krepitev zmogljivosti s pomočjo knjižnic in pogajalskih konzorcijev; in 3) okrepitev obstoječih struktur prek infrastruktur, ki jih vodi akademska skupnost. Vsak cilj vključuje vrsto možnih ukrepov, njihovo ustrezno utemeljitev, predlagane dejavnosti, pričakovani učinek in morebitne pasti.
Novi viri – DORA je posodobila način urejanja in organiziranja virov iz skupnosti. Čeprav še vedno vodijo seznam dobrih praks, je ta del večje knjižnice virov, po kateri je mogoče iskati po vrstah virov (npr. pravilniki in smernice, orodja, tehnične knjige in zagovorniški materiali).
Zbirka študij primerov, ki preučujejo proces institucionalnih sprememb – DORA je v sodelovanju z EUA Evropskim univerzitetnim združenjem in SPARC Europe ustvarila zbirko 10 študij primerov z univerz in nacionalnih konzorcijev, ki poudarjajo ključne elemente institucionalnih sprememb za izboljšanje ocenjevanja akademske kariere.
Kot glavni partner v projektu FAIRsFAIR je EUA organiziral ta spletni seminar za izmenjavo informacij in razpravo o politikah in priporočilih FAIRsFAIR za upravljanje podatkov o raziskavah v raziskovalnih organizacijah, pa tudi o dobrih praksah v institucijah in vlogi podatkov FAIR v okviru Obzorja Evropa.
Pričakuje se, da bodo univerze in raziskovalci po vsej Evropi podatke o raziskavah upravljali v skladu z načeli FAIR, predvsem prek Horizon Europe. Zato morajo biti politike podatkov o raziskavah, podporne storitve, procesi in infrastruktura na visokošolskih zavodih pripravljene na podatke FAIR. Ukrepi od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol se morajo zbliževati na institucionalni ravni, zaradi česar je to strateško pomemben izziv, ki zajema različne ravni in deležnike znotraj univerze.
FAIRsFAIR, projekt na evropski ravni, ki se financira iz pobude European Open Science Cloud, je v ospredju pri razvoju priporočil in smernic o tem, kako zgraditi in vzdrževati politike in storitve za upravljanje raziskovalnih podatkov v raziskovalnih organizacijah.
Lennart Stoy, vodja projekta, Raziskave in inovacije, Evropsko univerzitetno združenje
Joy Davidson, raziskovalna sodelavka, Center za digitalno kuracijo
Kristina Hettne, knjižničarka za digitalne štipendije, Center za digitalne štipendije, univerza Leiden
Kostas Repanas, uradnik za politiko, Evropska komisija
FAIRsFAIR »Spodbujanje praks podatkovnih praks v Evropi« je prejel financiranje iz razpisa projekta Evropske unije za Obzorje 2020 H2020-INFRAEOSC-2018-2020 pogodba 831558.
19. oktober 2020 | Patrick Lévy, Evropsko univerzitetno združenje EUA
Kriza Covid-19 je povzročila velik zagon k odprtemu dostopu, ki je zdaj na dobri poti, da postane globalna resničnost. Član upravnega odbora EUA Patrick Lévy gleda na ta ključni trenutek v zgodovini gibanja.
19. oktober 2020 | Bregt Saenen, Evropsko univerzitetno združenje EUA
Unescovo globalno partnerstvo za odprto znanost je pravočasno spodbudilo prepotrebni globalni dialog o odprti znanosti. Strokovnjak EUA Bregt Saenen razpravlja o pobudi, njenem razvijajočem se ozadju in zakaj je tako obetaven začetek.
Unescovo globalno partnerstvo za odprto znanost je pravočasno in potrebno. To je priložnost za delo v smeri globalnega konsenza o prehodu na odprto znanost in sprejetju “Unescovega priporočila o odprti znanosti” leta 2021. Partnerstvo nastopi v ključnem trenutku, ko se pojavlja globalna dinamika, ki bo vplivala na potencial za odprtje raziskovalni proces in njegove rezultate za družbe doma in v tujini.
EUA je zavezana globalnemu dialogu kot poti naprej za trajnostni prehod na odprto znanost. Prvi osnutek “Unescovega priporočila o odprti znanosti” je obetaven začetek. Na svetovni ravni bo pomembno, da odprta znanost ne bo povečevala obstoječih vrzeli, temveč prispevala k njihovemu odpravljanju. Globalna priporočila bi zato morala temeljiti na načelih, ki podpirajo vključenost in pravičnost, pri čemer bodo zlasti pomembni prispevki držav, univerz in drugih akterjev raziskav in inovacij v manj privilegiranih svetovnih regijah.
