Svet EU je danes, 23. maja 2023, sprejel sklepe o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, v katerih poziva k takojšnjemu in neomejenemu odprtemu dostopu pri objavljanju raziskav, ki vključujejo javna sredstva.
Znanstveni članki in druge oblike akademskih objav so še naprej glavno sredstvo za razširjanje rezultatov raziskav in znanstvenih dognanj. Vendar še zdaleč ni vsak članek na voljo drugim raziskovalcem ali drugim zainteresiranim bralcem. Stroški plačilnih zidov za dostop do člankov in njihovo objavo postajajo nevzdržni, kanali objavljanja za raziskovalce pa so pogosto v rokah zasebnih podjetij, ki pogosto nadzorujejo intelektualno lastnino člankov. Medsebojni strokovni pregled člankov je bistvenega pomena za zagotavljanje nadzora kakovosti člankov, vendar ta postopek prinaša izzive, kot sta večje število vlog in preobremenjenost pregledovalcev. Pojavljajo se tudi težave zaradi plenilskih in vprašljivih praks objavljanja.
Svet v svojih sklepih Komisijo in države članice poziva, naj podprejo politike, usmerjene v model akademskega objavljanja, ki bo nepridobiten, z odprtim dostopom in v več formatih, brez stroškov za avtorje ali bralce. Nekatere države članice so v svojo nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah uvedle pravice do sekundarne objave, kar omogoča odprt dostop do akademskih publikacij, ki vključujejo javna sredstva. Svet spodbuja nacionalne politike in smernice odprtega dostopa, da bodo znanstvene publikacije takoj odprto dostopne na podlagi odprtih licenc. V sklepih je priznan pozitiven razvoj v smislu spremljanja napredka, na primer v okviru evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC), in predlagana vključitev spremljanja odprte znanosti v mehanizem za spremljanje evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako so v sklepih Sveta države članice pozvane, naj podprejo pilotni program Open Research Europe (za vzpostavitev obsežne storitve za objavljanje raziskav z odprtim dostopom), uporabo odprtokodne programske opreme in standardov, priznajo in nagrajujejo dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda pri ocenjevanju raziskovalcev ter podprejo usposabljanje raziskovalcev na področju medsebojnih strokovnih pregledov in pravic intelektualne lastnine.
ON-MERRIT je 30-mesečni projekt, ki ga financira Evropska komisija, ki raziskuje kako in če bi odprte in odgovorne raziskovalne prakse lahko poslabšale obstoječe neenakosti. Multidisciplinarna ekipa uporablja kvalitativne in računalniške metode, da bi preučila prednosti in slabosti v odprti znanosti ter odgovornih raziskavah in inovacijah (RRI). Cilj ON-MERRIT je predlagati niz na dokazih temelječih priporočil za znanstvene politike, kazalnike in spodbude, ki bi lahko obravnavali in ublažili kumulativne (slabosti) tako imenovane Matthewove učinke. Kratica projekta pomeni Observing and Negating Matthew Effects in Responsible Research & Innovation Transition.
Evropska komisija je objavila poročilo o obsegu, ki povzema rezultate obsežnih posvetovanj z evropskimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, ki so potekala od marca do novembra 2021.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo namenjeno razpravi o tem, kako olajšati in pospešiti reforma sistema ocenjevanja raziskav, tako da se kakovost, uspešnost in vpliv raziskav in raziskovalcev ocenjujejo na podlagi najprimernejših meril in postopkov. Posvet je opredelil cilje in orise za takšno reformo z načeli in ukrepi, o katerih bi se lahko dogovorile organizacije, ki so odgovorne za opredelitev meril in postopkov za ocenjevanje raziskovalnih projektov, raziskovalcev, raziskovalnih enot in raziskovalnih institucij.
Poročilo predlaga tudi pot naprej za izvajanje takšnih načel in ukrepov. To bi vseboval evropski sporazum, ki bi ga podpisale posamezne organizacije za financiranje raziskav, organizacije, ki izvajajo raziskave, nacionalni/regionalni organi in agencije za ocenjevanje, pa tudi njihova združenja, ki bi bila pripravljena reformirati sedanji sistem ocenjevanja raziskav.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam: evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu, 18. 5. 2021
Open Research Europe je znanstvena založniška platforma, ki upravičencem programa Obzorje 2020 in Obzorja Evropa v celoti in z odprtim dostopom brezplačno zagotavlja storitve za avtorje, med in po izteku njihovih projektov. Platforma omogoča hitro objavo rezultatov objav, ki zadovoljujejo standardom integritete, ponovljivosti in preglednosti raziskav ter omogočajo odprte znanstvene prakse.
Vsi upravičenci Obzorja 2020 in Obzorja Evropa so upravičeni do objave rezultatov raziskav, ki jih želijo deliti na vseh področjih znanosti in tehnologije, vključno z: naravoslovjem, inženirstvom in tehnologijo, medicinskimi, kmetijskimi, družboslovnimi in humanističnimi vedami.
Open Research Europe je pomemben korak k zagotavljanju popolnega odprtega dostopa do vseh publikacij Obzorja 2020 in Obzorje Evropa. Je založniška storitev za upravičence Obzorja 2020 in Obzorja Evropa, ki ne zaračunavajo stroškov, s hitrimi roki za objavo brez uredniških ovir, vendar s strogim in odprtim postopkom recenziranja. Model odprtega dostopa omogoča dostop do rezultatov vsem: svetovni znanstveni skupnosti in tudi širši javnosti. Platforma podpira obnovljivost in zmanjšuje raziskovalne odpadke, kar povečuje vrednost, vpliv in doseg financiranja Komisije.
Notranja strategija v okviru teme „Think Open“ (Misli odprto) določa vizijo za spodbujanje in spodbujanje preoblikovalne, inovativne in sodelovalne moči odprtokodne kode, njenih načel in razvojnih praks. Spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programskih rešitev, znanja in strokovnega znanja za zagotavljanje boljših evropskih storitev, ki koristijo družbi in nižjim stroškom za to družbo. Komisija se zavezuje, da bo povečala uporabo odprtokodne programske opreme ne le na praktičnih področjih, kot je informacijska tehnologija, ampak tudi na področjih, kjer je lahko strateška.
Strategija priznava pomen sodelovanja med Komisijo, državami članicami, podjetji in širšo javnostjo za ustvarjanje novih, inovativnih digitalnih rešitev, ki delujejo čezmejno in v smeri tehnološke suverenosti.
“Nova odprtokodna programska strategija je praktični instrument za digitalno preobrazbo Komisije. Prav tako je pomemben spodbujevalnik inovacij, ki nas bo opremil z znanjem za ustvarjanje boljšega in še bolj vključujočega digitalnega okolja znotraj in zunaj naše organizacije. ”
Mario Campolargo, vršilec dolžnosti generalnega direktorja GD za informatiko.
Ključni cilji nove strategije so omogočiti Komisiji, da:
napreduje k digitalni avtonomiji lastnega, neodvisnega digitalnega pristopa Evrope,
izvajata digitalno strategijo Evropske komisije,
spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programske opreme in aplikacij ter podatkov, informacij in znanja,
prispeva k družbi znanja z izmenjavo izvorne kode Komisije,
izdeluje najboljšo javno službo.
Izvajanje strategije bo vodilo šest načel: razmišljati odprto, preoblikovati, deliti, prispevati, zavarovati, ohraniti nadzor. V praksi si Komisija prizadeva za okrepitev notranje delovne kulture, ki že v veliki meri temelji na načelih odprte kode. Komisija bo izvedla številne ukrepe za doseganje ciljev strategije, kot so: ustvarjanje odprtokodnih inovacijskih laboratorijev, odstranjevanje upravnega bremena za objavo programske opreme kot odprtokodne programske opreme, razvoj spretnosti odprtokodne programske opreme in zaposlovanje talentov ter povečanje njenega dosega skupnosti.
Strategija ponovno potrjuje večjo vključenost Komisije v odprtokodne izdelke, “je dejal Thomas Gageik, direktor za digitalne poslovne rešitve pri GD za informatiko.” Odprtost je temeljno gonilo inovacij. Odprtokod je en del – spodbujanje pametnih misli k skupnemu delu in reševanju zapletenih problemov z nepričakovanimi rešitvami.
