Obveščamo vas o novih terminih delavnic na temo ravnanja s podatki v odprti znanosti, ki jih v okviru Nacionalnega kompetenčnega centra HPC – EuroCC@SLING organizira Univerza v Mariboru:
Jupyter in Galaxy za analizo podatkov v odprti znanosti
Živimo v svetu, v katerem se količina podatkov bliskovito veča. To nam omogoča hiter napredek človeštva, vendar pa je podatke potrebno pridobiti, pravilno analizirati, predstaviti, deliti ter jih seveda uporabiti. To pa predstavlja velik izziv. V sklopu seminarja bomo predstavili, kako uporabiti orodja projekta Jupyter ter platforme Galaxy. Prav tako bomo postopek ponazorili s praktičnim primerom in vanj vključili dobre prakse odprte znanosti.
Upravljanje z velepodatki
Upravljanje z velepodatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost. V seminarju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Slušatelji lahko prinesejo s seboj enega ali več naborov raziskovalnih podatkov, ki jih bodo vstavili v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Vabimo vas na izobraževanje Upravljanje s podatki in deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki ga 23. maja 2022 organizira slovensko predstavništvo NI4OS-Europe v sodelovanju z Univerzo v Mariboru.
Upravljanje s podatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost teh podatkov. Na izobraževanju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Izobraževanje bomo izvedli v štirih šolskih urah. V prvem delu se bomo spoznali z upravljanjem s podatki, drugi del pa bo namenjen vstavljanju podatkovnih naborov v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Program izobraževanja:
10:00–12:00 Upravljanje s podatki Sodelujoči se bodo spoznali z vrstami in tipi podatkov, življenjskim ciklom podatkov in delom s podatki v skladu z načeli FAIR ter s pripravo načrta za upravljanje s podatki.
12:00–13:00 Odmor
13:00–15:00 Deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Sodelujoči bodo na testnem repozitoriju spoznali, kako vstaviti podatkovni nabor v enega od repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Izobraževanje bo potekalo v ponedeljek, 23. maja 2022, preko videokonferenčnega sistema MS Teams. Povezavo do videokonference boste prejeli na elektronski naslov, ki ga boste navedli ob predhodni registraciji.
Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.
Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:
1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
4 Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.
Predstavitev z naslovom Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 1. del Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni za raziskovalne projekte, financirane v okviru programa Obzorje Evropa. V predavanju bomo obravnavali dele DMP, ki se nanašajo na splošna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in izbiro zaupanja vrednih repozitorijev.
FAIR raziskovalni podatki zajemajo način ustvarjanja, shranjevanja in objave raziskovalnih podatkov na način, da jih je mogoče najti, da so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. Da bi bili objavljeni raziskovalni podatki FAIR, morajo izpolnjevati določena merila, ki jih opisujejo načela FAIR. Kljub temu številne organizacije in infrastrukture, ki izvajajo raziskave, še vedno neradi uporabljajo načela FAIR in delijo svoje nabore podatkov zaradi resničnih ali zaznanih stroškov, vključno s časovno naložbo in denarjem. Da bi odgovorili na te pomisleke, poročilo oblikuje 36 političnih priporočil o stroškovno učinkovitem financiranju in poslovnih modelih, da bi model podatkov FAIR postal trajnosten. Odločevalcem zagotavlja dokaze o vzpostavitvi kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki so pomembni za praktično izvajanje načel FAIR.
Odprta akademija vljudno vabi na predstavitev z naslovom Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 1. del
Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni za raziskovalne projekte, financirane v okviru programa Obzorje Evropa. V predavanju bomo obravnavali dele DMP, ki se nanašajo na splošna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in izbiro zaupanja vrednih repozitorijev. Predstavitev bo v četrtek, 7. aprila 2022 ob 10.00, trajala bo približno 45 minut, potekala bo preko telekonferenčnega sistema Zoom. (Povezavo boste prejeli zjutraj, na dan predstavitve.)
