Po mednarodno priznanem uspehu preteklega »Dneva odprte znanosti« se z letošnjo konferenco še bolj poglobljeno posvečamo odprtim izzivom. Z nedavnim sprejetjem nove področne zakonodaje (Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ZZrID) in letošnjim sprejetjem Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter Akcijskega načrta za odprto znanost v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) slovenski raziskovalni prostor čedalje bolj sovpada s pričakovano podobo skupnega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA).
Letošnji tripartitni dogodek Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) bo osvetlil prihodnost EOSC-a, spremembe vrednotenja znanosti ter avtorske pravice v luči odprte znanosti. Posebno pozornost bomo namenili rešitvam na področju nacionalne infrastrukture za odprto znanost. Obeta se dvodnevni dogodek z obsežnim programom, ki bo vključeval tudi primere dobrih praks v okviru EOSC-a in odprte znanosti, ter prvi nacionalni dogodek občanske znanosti.
Dan2 odprte znanosti 2023 bo ponovno združil ključne akterje s področja odprte znanosti in inovacij na evropski in nacionalni ravni, znanstvenike, raziskovalce ter ponudnike storitev. Skupaj in v dialogu bomo oblikovali slovenski raziskovalni prostor po meri znanstveno-raziskovalne skupnosti. V sklopu konference bo potekala tudi najava vseslovenskega hackathona, katerega namen bo združevanje dveh prepletenih področij, to sta odprta znanost in superračunalništvo.
Dan2 odprte znanost 2023, nacionalni tripartitni EOSC dogodek, bo potekal 14. in 15. novembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons) v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«.
Na dogodek, ki bo organiziran v sklopu Arnesove letne konference Mreža znanja 2023, se je potrebno prijaviti.
Več informacij sledi v prihodnjih dneh, spodaj je objavljena preliminarna verzija programa.
Torek, 14. november 2023
9.00–9.30
Registracija
9.30–9.50
Pozdravni govori: Uvod v EOSC tripartitni dogodek
9.50–10.15
Evropska komisija – Izzivi odprte znanosti in EOSC*
10.15–10.40
EOSC A – Prihodnost EOSC-a po letu 2027*
10.40–11.00
Slovenski načrti in SSOZ
11.00–11.30
Odmor za kavo
11.30–13.30
Spremembe vrednotenja znanosti
11.30–11.50
Predavanje na temo sprememb povezanih z vrednotenjem znanosti
11.50–13.30
Okrogla miza: Spremembe vrednotenja znanosti v luči odprte znanosti in EOSC
13.30–14.30
Odmor za kosilo
14.30–15.00
Avtorske pravice in odprta znanost
15.00–18.00
Nacionalna infrastruktura za odprto znanost
15.00–15.30
Razvoj Arnesove infrastrukture za delovanje po načelih odprte znanosti
15.30–15.45
Odmor za kavo
15.45–17.00
Okrogla miza: Ekosistem infrastruktur za odprto znanost
17.00–18.00
Napoved hackathona – odprti podatki, odprta znanost in superračunalništvo
18.00–20.00
Družabno srečanje
Sreda, 15. november 2023 – vzporedno v dveh dvoranah
Inštitut za odprte podatke in intelektualno lastnino – ODIPI vabi na že četrti Dan odprtega znanja 2023, ki bo letos potekal v okviru programa in ob podpori organizacije Knowledge Rights 21, ki se zavzema za izboljšanje dostopa do znanja po vsej Evropi.
Na dogodku bodo strokovnjaki iz različnih evropskih držav obravnavali dve temi: v prvem delu bodo obravnavane pravne podlage za podatkovno analitiko, ki je ključni del strojnega učenja in s tem povezane umetne inteligence in splošno izjemo za raziskovanje.
V drugem delu bo predstavljena odprta znanost v teoriji in praksi tako v Sloveniji kot tudi v nekaterih državah Zahodnega Balkana. Na dogodek so vabljeni tako predstavniki raziskovalnih in izobraževalnih institucij iz Slovenije in držav Zahodnega Balkana kot tudi zainteresirana javnost.
Dogodek bo letos v celoti potekal v angleškem jeziku, saj se ga bodo udeležili številni gostje iz tujine. Predavali bodo Benjamin White, prof. dr. sc. Ivana Kunda, prof. dr. Iza Razija Mešević, prof. dr. Neda Zdraveva, prof. dr. Dušan V. Popović, Paul Keller in univ. ass. dr. Žiga Škorjanc.
Delavnica na temo upravljanja avtorskih pravic in odprtih podatkov v skladu z načeli odprte znanosti
V okviru Dneva odprtega znanja ODIPI pripravlja tudi posebno delavnico za raziskovalce iz Mreže raziskovalcev KR21 za Zahodni Balkan, ki bo potekala 18. oktobra 2023 v prostorih Muzeja sodobne umetnosti, Maistrova 3, 1000 Ljubljana (+MSUM).
Delavnica bo potekala izključno v živo in ne bo na voljo preko spleta. Za udeležbo na delavnici je obvezna predhodna prijava, ki jo je treba opraviti najkasneje do 17. 10. 2023 na naslednji povezavi: prijava. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku. Število mest je omejeno, prednost bodo imeli predstavniki raziskovalnih in izobraževalnih institucij, ki so člani Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Na delavnici bodo podrobneje obravnavana vprašanja upravljanja avtorskih pravic in odprtih podatkov v skladu z načeli odprte znanosti. Udeleženci se bodo osredotočili na obveznost avtorjev, da upravljajo svoje avtorske pravice v skladu z načeli odprte znanosti, kar pomeni možnost pridržanja svojih pravic (retain right). Prav tako bodo preučili posebno zakonsko ureditev, ki obravnava domnevo o pridržanju pravic avtorjev za sekundarno objavo (secondary publication rights). V drugem delu se bodo pogovarjali o raziskavi na področju podatkovnega in besedilnega rudarjenja, ki poteka v okviru Mreže raziskovalcev KR21 za Zahodni Balkan.
Za udeležbo na dogodku in delavnici se predhodno prijavite preko spleta na sledeči povezavi: prijava. Povezavo za prenos dogodka preko spleta bodo prijavitelji prejeli dan pred dogodkom. Udeleženci, ki se bodo dogodka udeležili v živo, pa se bodo lahko prijavili tudi na samem dogodku v +MSUM 17. 10. 2023 od 9.00 do 9.30.
Podrobnejši program dogodka Dan odprtega znanja 2023 in program delavnice najdete tukaj.
Prevladujoča paradigma digitalne preobrazbe temelji na prepričanju, da so digitalne tehnologije osnovni temelj digitalizacije družbe. Uspešnost digitalne preobrazbe se meri glede na intenzivnost in prisotnost digitalnih tehnologij v družbi. Možnost tehnološkega reševanja družbenih problemov pa se razume kot dovolj legitimen razlog za digitalizacijo medčloveških odnosov. Posledice takšne paradigme se med drugimi kažejo v digitalnih storitvah in rešitvah, ki niso niti družbeno koristne ali sprejemljive, niti vredne zaupanja zaradi poslovnega modela njihovih ponudnikov. Alternativna vizija humane in na človeka usmerjene digitalne preobrazbe razume digitalizacijo ne kot cilj ampak kot orodje za doseganje boljše družbe. Pot do vedno boljše družbe je pogojena z družbenimi vrednotami in svoboščinami. Te se zrcalijo ali pa tudi ne, v računalniških programih, digitalnih rešitvah in storitvah, ki jih uporabljamo. Enaka odslikava vrednot velja za delovanje in poslanstvo nevladnega sektorja. Ob dejstvu, da nevladne organizacije v pluralistični družbi nimamo uniformnih vrednotnih in etičnih izhodišč za svoje delovanje oz. si te različno razlagamo, se kot legitimno postavlja vprašanje, kakšna digitalna preobrazba je ustrezna za kakšen nevladni sektor in posledično tudi družbo? Dogodek je namenjen samorefleksiji nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne, programske opreme in digitalnih storitev ter razmisleku glede ustreznega pristopa k digitalizaciji nevladnih organizacij in posledično družbe. Kritično presojo bodo pri tem vodila naslednja izhodiščna vprašanja:
Kakšna digitalna preobrazba in katere digitalne kompetence podpirajo poslanstvo ter vrednote nevladnih organizacij?
Do katere mere so poslovnimi modeli, orodja in prakse digitalnega kapitalizma že načeli avtonomijo in tehnološko nevtralnost nevladnega sektorja na področju informacijske družbe?
Je postati »odprta organizacija« ustrezen cilj digitalne preobrazbe nevladnega sektorja?
Ali in kako uporaba odprtokodne programske opreme prispeva k digitalni suverenosti nevladnega sektorja in prebivalcev?
Katera so humanistična načela digitalne preobrazbe družbe in kakšna je vloga nevladnih organizacij pri njihovem uresničevanju?
Vabljeni k sodelovanju na PUBMET2023! Pridružite se razpravi o raznolikosti pristopov k znanstveni komunikaciji, znanstvenim objavam in ocenjevanju. Konferenca bo potekala od 14. do 15. septembra 2023 s predkonferenčnim dnevom 13. septembra 2023, predvidenim za delavnice, in bo predstavila inovativne pristope, razprave o najboljših praksah in sprejela prihodnje izzive.
Pobuda OpenAIRE se vrača v svojo živahno obliko v živo od 25. do 27. septembra v Madridu v Španiji. Letos bo dogodek soorganiziran s špansko fundacijo za znanost in tehnologijo (FECYT). Konferenca bo združila različne skupnosti in izkušnje z vsega sveta za prepoznavanje sinergij, izmenjavo dobrih praks in razvoj sodelovalnih vmesnikov. Pridružite se nam, da preučimo možnosti odprte znanosti, predvidimo, kaj je pred nami, in sodelujemo, da utiramo pot prihodnjim generacijam. Tema sejma bo: »Charting the course: Reimagining Open Science for future generations«
