ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.
Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.
Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da krepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.
Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
Cilj študije »Ocenjevanje ponovljivosti rezultatov raziskav v Okvirnih programih EU za raziskave« je pomagati Evropski komisiji pri razumevanju, testiranju in spremljanju napredka ponovljivosti skozi čas in med programi. Študija se je osredotočila predvsem na stanje ponovljivosti med izvajanjem Obzorja 2020. Študija se je oprla na zasnovo raziskave z mešanimi metodami, ki je združevala kvalitativno besedilno analizo 50 projektov Obzorja 2020, kvantitativno oceno 300 projektov Obzorja 2020, pa tudi veliko anketo za raziskovalce, urednike revij in financerje raziskav. Zbrani podatki kažejo, da je, čeprav je ponovljivost raziskav pomembno načelo za zainteresirane strani na splošno, stopnja izvajanja praks, povezanih s ponovljivostjo, zelo mešana. Ugotovitve kažejo, da so ključne ovire za ponovljivost kulturni dejavniki na znanstvenem področju (npr. pritiski za objavljanje, pomanjkanje poznavanja raziskovalnih praks, povezanih s ponovljivostjo) in dojemanje, da je ponovljivost draga v smislu časa in virov. Na podlagi teh ugotovitev ta študija ponuja obsežen sklop priporočil za financerje raziskav, da premagajo obstoječe ovire in povečajo ponovljivost raziskav in inovacij, ki jih financira EU.
RDA vozlišče Slovenije se pridružuje programu 19. plenarnega srečanja s spletnim dogodkom na temo uveljavljanja podatkovnega svetovanja (data stewardship) v Sloveniji. Namen srečanja je prevetriti trenutno stanje, izmenjati izkušnje in primere dobre prakse, ter ugotoviti, kako lahko razvoj v prihodnosti podpre vozlišče.
Srečanje bo
v petek, 17. junija 2022, 10:00-12:00
Program srečanja:
Novosti v slovenski zakonodaji (Ivan Skubic, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)
Viri in usposabljanja v RDA (Maja Dolinar, Arhiv družboslovnih podatkov)
Dejavnosti vzpostavljenih podpornih centrov:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (Miro Pušnik)
Arhiv družboslovnih podatkov (Sonja Bezjak in Irena Vipavc Brvar)
Vabimo vas na izobraževanje Upravljanje s podatki in deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa, ki ga 23. maja 2022 organizira slovensko predstavništvo NI4OS-Europe v sodelovanju z Univerzo v Mariboru.
Upravljanje s podatki predstavlja velik izziv, saj je potrebno vzpostaviti proces, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto, najdljivost, dosegljivost in ponovno uporabljivost teh podatkov. Na izobraževanju bo na praktičnih primerih predstavljeno, kako se lotiti priprave podatkov, kako jih dokumentirati in objaviti v repozitorijih nacionalne infrastrukture odprtega dostopa. Spoznali pa boste tudi prednosti ponovne uporabe velepodatkov v HPC okolju. Izobraževanje bomo izvedli v štirih šolskih urah. V prvem delu se bomo spoznali z upravljanjem s podatki, drugi del pa bo namenjen vstavljanju podatkovnih naborov v repozitorije nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Program izobraževanja:
10:00–12:00 Upravljanje s podatki Sodelujoči se bodo spoznali z vrstami in tipi podatkov, življenjskim ciklom podatkov in delom s podatki v skladu z načeli FAIR ter s pripravo načrta za upravljanje s podatki.
12:00–13:00 Odmor
13:00–15:00 Deljenje podatkov preko repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Sodelujoči bodo na testnem repozitoriju spoznali, kako vstaviti podatkovni nabor v enega od repozitorijev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa.
Izobraževanje bo potekalo v ponedeljek, 23. maja 2022, preko videokonferenčnega sistema MS Teams. Povezavo do videokonference boste prejeli na elektronski naslov, ki ga boste navedli ob predhodni registraciji.
Open Research Europe bo v petek, 13. maja 2022, gostil spletinar.
Prisluhnite strokovni skupini o njihovih izkušnjah z objavljanjem na Open Research Europe, ključnih mejnikih in njihovih pričakovanjih glede platforme.
• spoznajte Open Research Europe, • poslušajte izkušnje iz prve roke izbrane skupine sodelavcev, • spoznajte priložnosti za vas in prednosti založništva Open Research Europe, • pozanimajte se o prihajajočih načrtih za Open Research Europe, • postavljajte vprašanja, delite povratne informacije in podajte predloge za izboljšanje Open Research Europe.
Če se ne morete udeležiti spletinarja, se vseeno prijavite in vam bodo poslali povezavo do posnetka.
