vljudno vabljeni na dogodekOdprto dostopno objavljanje, ki bo v četrtek, 29. 6. 2023, od 13.00 do 14.30, v Zbornični dvorani na Rektoratu Univerze v Ljubljani.
Udeležba na dogodku bo možna tudi preko povezave Zoom.
Snemali bomo predstavitve (posnetek bo na voljo po dogodku), vprašanja in razprave pa ne.
Pred dogodkom lahko vprašanja pošljete na naslov mojca.kotar@uni-lj.si, posredovali jih bomo predavateljem.
Dogodek je organiziran v okviru projekta Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji (SPOZNAJ), financiranega s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost.
Imate kakršne koli dvome ali vprašanja o svojih obveznostih imetnika nepovratnih sredstev programa Obzorje Evropa (HE) glede odprtega dostopa do publikacij in upravljanja raziskovalnih podatkov? Predstavili vam bomo zahteve HE, nato pa bo nekaj časa za vaša vprašanja našim strokovnjakom.
Predstavili vam bomo tudi glavna orodja in storitve OpenAIRE, ki koordinatorjem projektov in raziskovalnemu podpornemu osebju pomagajo pri izpolnjevanju zahtev.
OpenAIRE je neprofitna organizacija, ki jo podpira več visokošolskih štipendij. Ta spletni seminar je organiziran kot del prizadevanj za lažje razumevanje in izvajanje praks odprte znanosti.
Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti:
odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno;
uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.
V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.
Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.
Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.
V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.
Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.
Svet EU je danes, 23. maja 2023, sprejel sklepe o visokokakovostnem, preglednem, odprtem, zaupanja vrednem in pravičnem akademskem objavljanju, v katerih poziva k takojšnjemu in neomejenemu odprtemu dostopu pri objavljanju raziskav, ki vključujejo javna sredstva.
Znanstveni članki in druge oblike akademskih objav so še naprej glavno sredstvo za razširjanje rezultatov raziskav in znanstvenih dognanj. Vendar še zdaleč ni vsak članek na voljo drugim raziskovalcem ali drugim zainteresiranim bralcem. Stroški plačilnih zidov za dostop do člankov in njihovo objavo postajajo nevzdržni, kanali objavljanja za raziskovalce pa so pogosto v rokah zasebnih podjetij, ki pogosto nadzorujejo intelektualno lastnino člankov. Medsebojni strokovni pregled člankov je bistvenega pomena za zagotavljanje nadzora kakovosti člankov, vendar ta postopek prinaša izzive, kot sta večje število vlog in preobremenjenost pregledovalcev. Pojavljajo se tudi težave zaradi plenilskih in vprašljivih praks objavljanja.
Svet v svojih sklepih Komisijo in države članice poziva, naj podprejo politike, usmerjene v model akademskega objavljanja, ki bo nepridobiten, z odprtim dostopom in v več formatih, brez stroškov za avtorje ali bralce. Nekatere države članice so v svojo nacionalno zakonodajo o avtorskih pravicah uvedle pravice do sekundarne objave, kar omogoča odprt dostop do akademskih publikacij, ki vključujejo javna sredstva. Svet spodbuja nacionalne politike in smernice odprtega dostopa, da bodo znanstvene publikacije takoj odprto dostopne na podlagi odprtih licenc. V sklepih je priznan pozitiven razvoj v smislu spremljanja napredka, na primer v okviru evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC), in predlagana vključitev spremljanja odprte znanosti v mehanizem za spremljanje evropskega raziskovalnega prostora. Prav tako so v sklepih Sveta države članice pozvane, naj podprejo pilotni program Open Research Europe (za vzpostavitev obsežne storitve za objavljanje raziskav z odprtim dostopom), uporabo odprtokodne programske opreme in standardov, priznajo in nagrajujejo dejavnosti medsebojnega strokovnega pregleda pri ocenjevanju raziskovalcev ter podprejo usposabljanje raziskovalcev na področju medsebojnih strokovnih pregledov in pravic intelektualne lastnine.
Dvakrat na leto (15. maj – 5. junij in 15. januar – 5. februar) akcija #1Lib1Ref — okrajšava za: en knjižničar, en vir — pozove knjižničarje po celem svetu in druge, ki imajo strast za odprto znanje, da dodajo manjkajoče vire v članke na Wikipediji.
Wikipedija je ena izmed prvih virov za bralce in raziskovalce. Je izjemno pomembna, še posebej zdaj, ko se ljudje še bolj pogosto obračajo nanjo za zanesljive, nepristranske in ažurne informacije. Pridružite se nam in pomagajte izboljšati kakovost vsebin na Wikipediji.
Vaš cilj je dodati vsaj en vir (ali dopolnitev) na Wikipedijo!
LIBER in SPARC Europe organizirata dogodek, ki je del programa Knowledge Rights 21 (KR21), na katerem bosta delila rezultate raziskav o tem, kako reformirati avtorsko pravni sistem, ki bo deloval v korist odprtega dostopa (Open Access). Predstavljene bodo ugotovitve dveh KR21 projektov – Project Zero in Project Retain, ki sta povezana s splošnim ciljem projekta KR21, tj. reformirati politiko in prakso avtorskih pravic v Evropi, da bi se vsem zagotovila pravica do znanja, predvsem pa več odprtega dostopa. Predavatelji bodo na dogodku delili dragocene vpoglede in pridobljene izkušnje ter opozorili na izzive, ki se nanašajo na pravna instrumenta Secondary Publishing Rights and Rights Retention in Open Licensing.
Spletni seminar se bo odvil 4. maja 2023 s pričetkom ob 16.30 uri po srednjeevropskem času, prijava je možna na povezavi.
