Vlada odprla poti za uresničevanje odprte znanosti

V mesecu maju je Vlada RS kot del Nacionalnega reformnega programa za leto 2023 sprejela dva pomembna dokumenta na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti z dne 29. 5. 2023 in Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30), z dne 31. 5. 2023.

Dokumenta sta skupaj z ReZrIS30 in Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) odziv Slovenije na zastavljene aktivnosti prenove Evropskega raziskovalnega prostora (angleško: European Research Area – ERA) v zadnjih letih (glej npr. Sklepi Sveta EU o paktu za raziskave in inovacije v EU). Omogočata nam, da se skupaj z drugimi državami članicami tudi v Sloveniji enakovredno vključujemo v procese razvoja in nadgradnje ERA. Odprta znanost je na vrhu teh prioritet. Za njeno ustrezno uvajanje smo po zgledu drugih držav članic, praks Evropske komisije pri financiranju raziskovalne dejavnosti in Koalicije S, v katero je vključena tudi Slovenija, pripravili osnovna izhodišča, ki so neobhodna za usklajeno delovanje Slovenije v okviru skupnih naporov ERA in tudi Evropskega visokošolskega prostora (angleško: European Higher Education Area – EHEA).

V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, smo za podporo uvajanja ZZrID in s tem povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti objavili javni razpis »Prilagoditev Javnih raziskovalnih organizacij in Centralne tehniške knjižnjice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti«. V vzpostavljen konzorcij je vključenih preko 90 odstotkov vseh javnih raziskovalnih organizacij (JRO). Poleg okrepitve izobraževanj na tem področju bo projekt zagotovil neposrednejše delo z raziskovalkami in raziskovalci preko svetovanj, usposabljanj, delavnic, dobrih praks, uvedbe podatkovnih svetovalcev in podobno.

Na tem mestu vse zainteresirane vabimo k aktivnemu vključevanju v projekt. Gre za aktivnosti prehodnega obdobja, ki ga uvaja Uredba in jih v svojem podrobno razdelanem programu podpira Akcijski načrt. Prav tako je v okviru nacionalnega NOO zasnovan projekt vzpostavitve dveh repozitorijev za raziskovalne podatke, ki se bo izvajal v okviru Akademske in raziskovalne mreža Slovenije (ARNES).

Cilji Slovenije v ReZrIS30, da se aktivno in enakopravno vključimo v skupne napore držav članic k prenovi ERA in EHEA, so odvisni predvsem od vključevanja in sodelovanja JRO. Na ministrstvu si bomo prizadevali, da bo naše skupno delo pri uresničevanju ciljev in ukrepov ERA in s tem povezanih ciljev in ukrepov ReZrIS30 čim bolj uspešno.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Sprejet Akcijski načrt za odprto znanost

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela Akcijski načrt za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30). Gre za izvedbeni dokument, ki je ključni strateški dokument Slovenije za področje raziskav in inovacij ter osnova za oblikovanje znanstvenoraziskovalnih in razvojnih politik.

V Akcijskem načrtu za odprto znanost so predvidene aktivnosti, izvajalci in financiranje horizontalnega cilja 6.2: Odprta znanost za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in odzivnosti raziskav. To je v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki predvideva, da jo bo na izvedbeni ravni dopolnjeval Akcijski načrt za področje odprte znanosti.

Odprta znanost je odgovorna znanost. Spodbuja sodelovanje, povezovanje, deljenje in ponovno uporabo znanja in inovacij za razvoj družbe nasploh – vključno z gospodarstvom. Je pomemben dejavnik za povečanje integritete, kakovosti in vpliva raziskav in objav. Znanstveni procesi so s tem preglednejši, rezultati pa dostopnejši in bolj ponovljivi. Odprtost naredi znanost bolj učinkovito, zanesljivo in odzivno na družbene izzive.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Vlada RS sprejela Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti

Vlada je izdala Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri omenjeni uredbi gre za uvajanje raziskovalnih politik Evropskega raziskovalnega prostora v slovenski raziskovalni prostor, kar je skladno z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030.

Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti:

  • odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno;
  • uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
  • vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.

V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.

Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.

Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.

V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.

Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.

Objavljeno na: https://odprtaznanost.si/obvestila/vlada-rs-sprejela-uredbo-o-izvajanju-znanstvenoraziskovalnega-dela-v-skladu-z-naceli-odprte-znanosti/

Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti

Senat Univerze v Splitu je 30. marca 2023 sprejel politiko odprte znanosti Univerze v Splitu.

Temelji na Hrvaški deklaraciji o odprtem dostopu iz leta 2012, Unescovem priporočilu o odprti znanosti iz leta 2021, strategiji za raziskave in inovacije 2020-2024: Univerza v Splitu je sprejela politiko odprte znanosti, katere cilj je zagotoviti, da bodo rezultati znanstvenih raziskav odprti, dostopni in ponovno uporabni, povečati znanstveno sodelovanje in izmenjavo informacij v korist znanosti in družbe ter usmeriti procese ustvarjanja znanja zunaj tradicionalne znanstvene skupnosti.

Politika odprte znanosti želi doseči nekatere cilje evropske politike odprte znanosti, kot so uskladitev podatkov z načeli FAIR in njihova odprta izmenjava, dostopnost vseh recenziranih znanstvenih publikacij, zagotavljanje celovitosti raziskav in ponovljivosti rezultatov raziskav ter drugo. Univerza v Splitu spodbuja avtorje, da objavljene publikacije, raziskovalne podatke, izobraževalno gradivo za učenje in poučevanje ter raziskovalno programsko opremo/kode čim prej in odprto deponirajo v institucionalnem repozitoriju. Spodbuja se tudi izdelava načrta za upravljanje podatkov pred začetkom raziskovalnega procesa, odprta znanost pa se spodbuja z izobraževalnimi dejavnostmi in drugimi oblikami odprte znanosti, zlasti z aktivnim vključevanjem javnosti in državljanov v raziskovalni proces in upravljanje podatkov. Za boljše razumevanje vsebine politike je na koncu vključen glosar z opredelitvami uporabljenih izrazov.

Splitska univerza je postala druga hrvaška univerza, ki je sprejela politiko odprte znanosti, saj je Univerza na Reki svojo politiko sprejela septembra 2021.

Izjeme in omejitve na področju šolstva, raziskav in znanosti ter odprta znanost in avtorska pravica

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Urad RS za intelektualno lastnino  vabita 17. aprila 2023 ob 9. uri na spletni dogodek »Izjeme in omejitve na področju šolstva, raziskav in znanosti ter odprta znanost in avtorska pravica«, ki ga pripravljata v okviru razprave o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje za zainteresirano javnost. Namen dogodka je pridobiti splošni vpogled v ureditev v evropskem pravnem redu in v nekaterih nacionalnih ureditvah.

Na dogodku se nam bodo pridružili predstavnik Evropske komisije, ki bo predstavil ureditev izjem in omejitev avtorske in sorodnih pravic na področju šolstva, raziskav in znanosti v evropskem pravnem redu, ter predstavniki iz Francije, Nemčije in Slovaške, ki bodo predstavili svojo nacionalno ureditev na tem področju.

V drugem delu se bomo na kratko dotaknili področja odprte znanosti in avtorske pravice.

Dogodek bo sneman, posnetek dogodka bo naknadno objavljen na strani projekta Nadaljnji razvoj avtorskopravne zakonodaje. S prijavo udeleženca na spletni dogodek se šteje, da udeleženec soglaša s snemanjem svoje udeležbe na dogodku in objavo posnetka na spletu.

Dogodek se bo pričel ob 9. uri in bo trajal največ štiri ure. 

Na dogodek se lahko prijavite do 15. aprila 2023 do 10. ure na povezavi, kjer bo v prihodnjem tednu objavljen tudi podrobnejši program.

Dostopnost