Poziv predvideva ustanovitev koalicije organizacij, ki financirajo raziskave, organizacij, ki izvajajo raziskave, in organov za ocenjevanje, ki so pripravljeni in zavezani reformirati sedanji sistem ocenjevanja raziskav v skladu s skupno dogovorjenimi cilji, načeli in ukrepi (kot so vzajemno učenje, skupna dokumentacija in skupno dogovorjena prizadevanja za spremljanje). Uspeh takšne koalicije bo močno povezan z njeno sposobnostjo predlaganja konkretnih izvedbenih procesov ter z njeno sposobnostjo povezovanja in vključevanja raziskovalcev na vseh ravneh.
Z začetkom leta 2022 se je v Sloveniji začel uporabljati nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Omogočal bo razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, izboljšal financiranje in vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor.
Ena od pomembnih vsebin zakona so zahteve na področju odprte znanosti. Znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti (člen 2(6)), kar vključuje zlasti odprt dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni oziroma FAIR), uporabo odgovornih metrik za ocenjevanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (člen 16). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (člen 12(2) točka 2 in 9). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (člen 31(1)).
Odprti znanosti so poleg navedenega v celoti posvečeni trije členi zakona (členi 40, 41 in 42).
V 40. členu je definirano, da odprta znanost obsega predvsem odprt dostop do raziskovanih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter povezovanje in vključevanje zainteresirane javnosti v raziskovani proces. Podrobnejše zahteve za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela po načelih odprte znanosti določi vlada ob upoštevanju Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije ter priporočil evropskih raziskovalnih politik. Ukrepi odprte znanosti se opredelijo v akcijskem načrtu, ki ga sprejme vlada. Vrednotenje in ocenjevanje raziskovalcev, raziskovalnih organizacij, raziskovalnih programov in projektov mora spodbujati odprto znanost.
V 41. členu je določeno, da mora v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, financer zahtevati, izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. Izvajalec znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma raziskovalci morajo to obveznost upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine, tako da si pridržijo ustrezen obseg pravic, potreben za izpolnjevanje obveznosti iz tega odstavka.
Rezultati raziskav, sofinancirani iz javnih virov, morajo biti odprti in dostopni ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo varstvo intelektualne lastnine, varstvo osebnih podatkov, varnost oseb ali države. Odprti raziskovalni podatki morajo biti objavljeni ali drugače dostopni na način, ki omogoča njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost ter vnovično uporabo. Podrobnejše zahteve glede priprave znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter roke za zagotovitev odprtega dostopa določi vlada.
Osebni podatki iz vsebine raziskav, sofinanciranih z javnimi viri, se lahko naknadno obdelujejo za raziskovalne namene, primerljive začetnim raziskovalnim namenom, ali druge raziskovalne namene v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Zakon v nadaljevanju ureja še nekatere podrobnosti na tem področju.
Nadalje 42. člen določa, da morajo znanstvene revije izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu, ki vsebujejo recenzirane članke in je njihovo izdajanje v celoti financirano z državnimi viri, zagotoviti odprt dostop do svojih vsebin. Financiranje znanstvenih monografij z državnimi viri se izvaja pod pogoji, ki omogočajo odprti dostop do celotnih vsebin digitalnih izdaj znanstvenih monografij ob objavi ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine in upravljanju avtorskih pravic s prostimi licencami.
Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija Slovenije, na katero se sklicuje zakon, je sedaj že v obravnavi v državnem zboru, zato kmalu pričakujemo njen sprejem. Akcijski načrt z ukrepi odprte znanosti pa je v pripravi. V letu 2022 Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost načrtuje začetek več pomembnih aktivnosti na področju digitalizacije za odprto znanost – projekt nadgradnje hrbteničnega omrežja javnih raziskovalnih organizacij in izgradnje dveh podatkovnih repozitorijev ter projekt prilagoditve javnih raziskovalnih organizacij za delovanje po načelih odprte znanosti.
Konferenca Nova ERA (Evropski raziskovalni prostor) je v obliki priporočil pripravila povzetek idej, o katerih so na konferenci razpravljali uradniki, raziskovalci, financerji, raziskovalne organizacije in industrija.
Konferenca je bila zasnovana na vključevanju deležnikov z namenom prepoznavanja in izražanja obstoječih potreb ter oblikovanja realnih priporočil, ki bi olajšala izvajanje prenovljenih ciljev politike ERP. Cilji konference so bili izboljšati razumevanje Evropskega raziskovalnega prostora, povečati povezave med skupnostmi deležnikov in razviti skupno razumevanje njihovih potreb, s tem pa zagotoviti, da pakt za raziskave in inovacije v Evropi (Pact for R&I) in program politike ERP (ERA Policy Agenda) ustrezata čim širšemu krogu deležnikov.
Dokument vsebuje tudi priporočila na dveh področjih, povezanih z odprto znanostjo: reforma sistema za vrednotenje raziskovalne dejavnosti raziskovalcev in institucij za izboljšanje njihove kakovosti, uspešnosti in vpliva ter razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.
Evropska komisija je objavila poročilo o obsegu, ki povzema rezultate obsežnih posvetovanj z evropskimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, ki so potekala od marca do novembra 2021.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo namenjeno razpravi o tem, kako olajšati in pospešiti reforma sistema ocenjevanja raziskav, tako da se kakovost, uspešnost in vpliv raziskav in raziskovalcev ocenjujejo na podlagi najprimernejših meril in postopkov. Posvet je opredelil cilje in orise za takšno reformo z načeli in ukrepi, o katerih bi se lahko dogovorile organizacije, ki so odgovorne za opredelitev meril in postopkov za ocenjevanje raziskovalnih projektov, raziskovalcev, raziskovalnih enot in raziskovalnih institucij.
Poročilo predlaga tudi pot naprej za izvajanje takšnih načel in ukrepov. To bi vseboval evropski sporazum, ki bi ga podpisale posamezne organizacije za financiranje raziskav, organizacije, ki izvajajo raziskave, nacionalni/regionalni organi in agencije za ocenjevanje, pa tudi njihova združenja, ki bi bila pripravljena reformirati sedanji sistem ocenjevanja raziskav.
Dnevi ESFRI Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture bodo potekali 6. in 7. decembra 2021 v virtualnem formatu. Poleg 78. plenarnega zasedanja ESFRI 6. decembra, ki je zaprt za delegate ESFRI, bo 7. decembra 2021 potekala javna inavguracija načrta ESFRI 2021.
Dogodek bo mogoče spremljati 7. decembra od 10.00 do 16.15, preko uradnega YouTube kanala ESFRI.
