Sreda, 16. februarja 2022, od 15.00 ure do 16.00 ure
Dr. Nico Riedel iz QUEST centra berlinskega inštituta za zdravje pri Charité bo predstavil na The Charité Dashboard o odgovornih in odprtih raziskavah.
Dogodek bo potekal v angleščini in bo potekal preko Zoom. Seminar ne bo posnet. Predstavitvi bo sledilo vprašanje in razprava.
Javna prireditev je odprta za vse zainteresirane iz združenja Helmholtz in širše. Za udeležbo na brezplačnem dogodku se predhodno prijavite na naslednji povezavi:
V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave? Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.
Responsible research assessment: rethinking what we value in research
Odgovorno ocenjevanje raziskav upošteva primerno in odgovorno uporabo meritev pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti. V tem govoru je Stephen Curry, profesor strukturne biologije na Imperial College London in predsednik San Francisco Declaration on Research Assessment (DORA), razpravljal o nekaterih vprašanjih z uveljavljenimi metodami ocenjevanja, kot je Journal Impact Factor.
DORA je pobudna kampanja za izboljšanje načinov ocenjevanja raziskav in raziskovalcev. Njegovo ključno načelo je, da “ne uporabljamo meritev, ki temeljijo na revijah, kot so faktorji vpliva na časopis (JIFs), kot nadomestna merila kakovosti posameznih raziskovalnih člankov, za ocenjevanje prispevkov posameznega znanstvenika ali pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju ali financiranju”
Priporočamo ogled posnetkov predavanj na drugi konferenci Združenih narodov o odprti znanosti (https://www.un.org/en/library/OS21), še posebej naslednjih predstavitev:
Keynote address by Professor Geoffrey Boulton, International Science Council: Science, Open Science, Covid and Climate
Keynote address by Dr. Jean-Claude Guédon, Professor of Comparative Literature (retired), University of Montréal: Moving scientific publishing out of Oldenburg’s long shadow:
Predavanje bo potekalo preko platforme ZOOM, 1.4.2021 (četrtek) ob 10.00.
Ključni kriterij, ki opredeljuje znanstveno revijo, je ustrezen recenzijski sistem. Elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, vendar se lahko pri objavah ujamemo tudi v pasti. Potrebno je poudariti, da to ni posledica odprtega dostopa, pač pa elektronskega založništva nasploh. Najpogosteje govorimo o tako imenovanih plenilskih revijah (ang. Predatory Journals),o plenilskih založbah (ang. Predatory Publishers) in ugrabljenih revijah (ang. Hijacked Journals).Pasti odprtega objavljanja ne nastopajo le pri objavljanju znanstvenih del. Pojavljajo se lažne konference in lažne metrike.
Vse zgoraj naštete nepoštene in dvomljive prakse zlorabljajo načela odprte znanosti in predstavljajo oviro hitrejšemu prehodu v odprto znanost na področju odprtih objav. Kljub temu, da je odločitev o objavi na videz enostavna, pa raziskovalci pri objavah v zlatih revijah vse pogosteje naletijo na tovrstna ravnanja in prakse ter svoje znanstveno delo objavijo na platformi, ki le na videz ponuja funkcionalnosti znanstvene revije, v resnici pa se temeljnih načel znanstvenih objav deloma ali pogosto v celoti ne drži.
V predavanju vam bo mag. Miro Pušnik predstavil nekatere možne ukrepe in ravnanja knjižničarjev pri razreševanju dilem raziskovalcev pri izbiri naslova kot tudi morebitne prakse, kako ravnati, ko je znanstveno delo že objavljeno.
Vljudno vabljeni na novo predavanje, ki ga organizira CTK, z naslovom Kako izdelati navodila za ravnanje z raziskovalnimi podatki v raziskovalni organizaciji.
V predavanju vam bo dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov, podatkovne infrastrukturne raziskovalne enote na Inštitutu za družbene vede FDV Univerze v Ljubljani, ter nacionalne področne enote za evropski konzorcij CESSDA predstavil okvirna navodila raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.
Predstavili bomo primer, kako je na pobudo vodstva FDV delovna skupina, v kateri so sodelovali različni deležniki, izdelala tovrstna navodila, njihove osnovne elemente, ter nekatera vprašanja in dileme, ki so se pojavila v razpravah ob sprejemanju navodil.
Predstavitev bo v četrtek, 18. 3. 2021 ob 10.00, trajala bo približno 60 minut, potekala bo preko telekonferenčnega sistema Zoom. (Povezavo boste prejeli zjutraj, na dan predstavitve.)
