V četrtek, 23. 11. 2023, od 10.30 do 12:00 konzorcij projekta SPOZNAJ organizira predstavitev Storitve Arnes v podporo odprti znanosti. Predavali bodo Marko Drobnjak, Damjan Harisch, Urša Vodopivec in Aleksander Mihičinac z Arnesa. Predstavitev bo potekala na daljavo prek platforme Zoom, prijavite se na tej povezavi.
Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) je javni infrastrukturni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Skrbi za internetno infrastrukturo v Sloveniji, slovenski del Eduroam-a in je del evropskega omrežja GÉANT. Poleg zmogljive internetne povezljivosti nudi tako številne brezplačne spletne storitve za shranjevanje ter deljenje vsebin in povezovanje uporabnikov kot tudi dostop do zmogljivih računskih gruč. Zastopa slovensko skupnost v Evropskem oblaku odprte znanosti in koordinira superračunalniško omrežje SLING.
V predavanju bodo predstavili nekaj njihovih storitev, ki so vam lahko v pomoč za vaše delo po načelih odprte znanosti.
Predstavitev bo potekala v slovenščini. Podnapisi v slovenščini in angleščini bodo zagotovljeni po dogodku skupaj s posnetkom, ki bo na voljo za kasnejši ogled na platformi Arnes Video.
Če želite prejemati novice o projektu SPOZNAJ, se lahko prijavite na obveščanje prek povezave.
Kriza COVID-19 je poudarila potrebo po takojšnjem odprtem dostopu do znanstvenih publikacij, saj se je hiter dostop do najnovejših rezultatov raziskav izkazal za bistvenega pri hitrem odzivu na epidemiološko krizo. Odprta in bolj dostopna znanost ima ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in celovitosti raziskav in inovacij.
Svet EU v svojih sklepih o odprti znanosti predlaga skupno ukrepanje v celotnem evropskem raziskovalnem prostoru na treh področjih: reforma sistemov vrednotenja raziskovalne dejavnosti, razvoj zmogljivosti za akademsko založništvo in znanstveno komunikacijo ter spodbujanje večjezičnosti za večjo prepoznavnost raziskovalnih rezultatov EU. Izboljšave na teh treh področjih bodo naredile raziskovalne kariere privlačnejše, olajšale znanstvene izmenjave ter zbližale znanost in družbo.
Cilj študije »Ocenjevanje ponovljivosti rezultatov raziskav v Okvirnih programih EU za raziskave« je pomagati Evropski komisiji pri razumevanju, testiranju in spremljanju napredka ponovljivosti skozi čas in med programi. Študija se je osredotočila predvsem na stanje ponovljivosti med izvajanjem Obzorja 2020. Študija se je oprla na zasnovo raziskave z mešanimi metodami, ki je združevala kvalitativno besedilno analizo 50 projektov Obzorja 2020, kvantitativno oceno 300 projektov Obzorja 2020, pa tudi veliko anketo za raziskovalce, urednike revij in financerje raziskav. Zbrani podatki kažejo, da je, čeprav je ponovljivost raziskav pomembno načelo za zainteresirane strani na splošno, stopnja izvajanja praks, povezanih s ponovljivostjo, zelo mešana. Ugotovitve kažejo, da so ključne ovire za ponovljivost kulturni dejavniki na znanstvenem področju (npr. pritiski za objavljanje, pomanjkanje poznavanja raziskovalnih praks, povezanih s ponovljivostjo) in dojemanje, da je ponovljivost draga v smislu časa in virov. Na podlagi teh ugotovitev ta študija ponuja obsežen sklop priporočil za financerje raziskav, da premagajo obstoječe ovire in povečajo ponovljivost raziskav in inovacij, ki jih financira EU.
RDA vozlišče Slovenije se pridružuje programu 19. plenarnega srečanja s spletnim dogodkom na temo uveljavljanja podatkovnega svetovanja (data stewardship) v Sloveniji. Namen srečanja je prevetriti trenutno stanje, izmenjati izkušnje in primere dobre prakse, ter ugotoviti, kako lahko razvoj v prihodnosti podpre vozlišče.
Srečanje bo
v petek, 17. junija 2022, 10:00-12:00
Program srečanja:
Novosti v slovenski zakonodaji (Ivan Skubic, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport)
Viri in usposabljanja v RDA (Maja Dolinar, Arhiv družboslovnih podatkov)
Dejavnosti vzpostavljenih podpornih centrov:
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (Miro Pušnik)
Arhiv družboslovnih podatkov (Sonja Bezjak in Irena Vipavc Brvar)
Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.
Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, uvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:
1 Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
2 Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
3 Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
4 Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
5 Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
6 Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.
Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.
V Parizu je konec marca potekala konferenca EuroHPC Summit Week 2022, ki je združila mednarodne strokovnjake s področja visokozmogljivega računalništva, dobavitelje in uporabnike te tehnologije. Na konferenci so govorci predstavljali rezultate svojih raziskav, podjetja iz industrije so predstavila za kakšne namene uporabljajo superračunalnike, veliko je bilo govora tudi o trenutno zelo aktualnem kvantnem računalništvu.
Konferenca je bila tudi prvi dogodek v živo od začetka projekta EuroCC, kar smo izkoristili za spoznavanje članov drugih nacionalnih kompetenčnih centrov po Evropi.
