Po mednarodno priznanem uspehu preteklega »Dneva odprte znanosti« se z letošnjo konferenco še bolj poglobljeno posvečamo odprtim izzivom. Z nedavnim sprejetjem nove področne zakonodaje (Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ZZrID) in letošnjim sprejetjem Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter Akcijskega načrta za odprto znanost v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) slovenski raziskovalni prostor čedalje bolj sovpada s pričakovano podobo skupnega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA).
Letošnji tripartitni dogodek Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) bo osvetlil prihodnost EOSC-a, spremembe vrednotenja znanosti ter avtorske pravice v luči odprte znanosti. Posebno pozornost bomo namenili rešitvam na področju nacionalne infrastrukture za odprto znanost. Obeta se dvodnevni dogodek z obsežnim programom, ki bo vključeval tudi primere dobrih praks v okviru EOSC-a in odprte znanosti, ter prvi nacionalni dogodek občanske znanosti.
Dan2 odprte znanosti 2023 bo ponovno združil ključne akterje s področja odprte znanosti in inovacij na evropski in nacionalni ravni, znanstvenike, raziskovalce ter ponudnike storitev. Skupaj in v dialogu bomo oblikovali slovenski raziskovalni prostor po meri znanstveno-raziskovalne skupnosti. V sklopu konference bo potekala tudi najava vseslovenskega hackathona, katerega namen bo združevanje dveh prepletenih področij, to sta odprta znanost in superračunalništvo.
Dan2 odprte znanost 2023, nacionalni tripartitni EOSC dogodek, bo potekal 14. in 15. novembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons) v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«.
Na dogodek, ki bo organiziran v sklopu Arnesove letne konference Mreža znanja 2023, se je potrebno prijaviti.
Več informacij sledi v prihodnjih dneh, spodaj je objavljena preliminarna verzija programa.
Torek, 14. november 2023
9.00–9.30
Registracija
9.30–9.50
Pozdravni govori: Uvod v EOSC tripartitni dogodek
9.50–10.15
Evropska komisija – Izzivi odprte znanosti in EOSC*
10.15–10.40
EOSC A – Prihodnost EOSC-a po letu 2027*
10.40–11.00
Slovenski načrti in SSOZ
11.00–11.30
Odmor za kavo
11.30–13.30
Spremembe vrednotenja znanosti
11.30–11.50
Predavanje na temo sprememb povezanih z vrednotenjem znanosti
11.50–13.30
Okrogla miza: Spremembe vrednotenja znanosti v luči odprte znanosti in EOSC
13.30–14.30
Odmor za kosilo
14.30–15.00
Avtorske pravice in odprta znanost
15.00–18.00
Nacionalna infrastruktura za odprto znanost
15.00–15.30
Razvoj Arnesove infrastrukture za delovanje po načelih odprte znanosti
15.30–15.45
Odmor za kavo
15.45–17.00
Okrogla miza: Ekosistem infrastruktur za odprto znanost
17.00–18.00
Napoved hackathona – odprti podatki, odprta znanost in superračunalništvo
18.00–20.00
Družabno srečanje
Sreda, 15. november 2023 – vzporedno v dveh dvoranah
Slovenija na področju odprte znanosti zaostaja, zato gre za zelo pomembno uskladitev Slovenije, ki ji bo bistveno povečala mednarodno konkurenčnost na področju javno financirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
V skladu z zakonom mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti, kar vključuje zlasti:
odprt dostop do znanstvenih rezultatov (znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov ipd.) po načelu odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno;
uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter
vključevanje skupnosti in občanske znanosti.
Uredba v zvezi z odprtim dostopom določa, da morajo financerji znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki delujejo v Republiki Sloveniji, v okviru pogojev za sofinanciranje iz javnih virov (iz državnega proračuna, evropskih programov in skladov, virov lokalnih skupnosti), kadar je to enako ali večje od 50 odstotkov, zahtevati, da izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotovijo odprti dostop do digitalnih različic znanstvenih publikacij in z njimi povezanih drugih rezultatov raziskav v digitalni obliki.
V avtonomijo javnih raziskovalnih organizacij Uredba ne posega, saj omogoča vso raznolikost objav brez omejitev (bibliodiverziteta), v prehodnem obdobju, ki ga s svojimi aktivnostmi na tem področju (preoblikovalne pogodbe z znanstvenimi založniki) določa Koalicija S, tudi v t. i. hibridnih revijah. Tu je uvedena še novost, da sredstev za odprto dostopne objave ne zagotavljajo več izvajalci iz sredstev sofinancirane raziskave, temveč te stroške prevzame financer iz drugih virov. Raziskovalci lahko v primeru naročniških/hibridnih revij objavijo odprto dostopen članek na osnovi vavčerjev za APC, ki so na razpolago v okviru sklenjenih preoblikovalnih pogodb.
Podobno določa Uredba odprti dostop do raziskovalnih (meta)podatkov in drugih rezultatov raziskav, preko vzpostavitve načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki in ob upoštevanju načel »FAIR« ter načela »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«. Prav tako Uredba določa, kje (repozitoriji), kako in kdaj morajo biti shranjeni raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav in kako morajo biti citirani. V povezavi z avtorskimi pravicami na znanstvenih publikacijah Uredba določa način upravljanja teh pravic in določa vrsto prostih licenc, ki se lahko uporabijo.
Uredba prav tako določa obveznosti financerjev pri ocenjevanju raziskovalne dejavnosti, vključno z evalvacijo raziskovalnih programov in infrastrukturne dejavnosti v okviru stabilnega financiranja ter pri odločitvah o sofinanciranju, v smeri kvalitativnega vrednotenja. Gre za vrednotenje bistvenih vsebinskih dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela, upoštevanje raznolikosti rezultatov raziskav in prakticiranje odprte znanosti in vrednotenje na osnovi odprto dostopnih rezultatov raziskav. Odprta znanost nikakor ni edino merilo znanstvenoraziskovalnega dela, saj sama po sebi ne posega v percepcijo odličnih rezultatov v znanosti. Uredba ne posega v recenzijski postopek znanstvenih publikacij, razen da obstoječim možnostim doda tudi možnost odprtega recenziranja znanstvenih publikacij kot eno od praks odprte znanosti. Obenem določa zahteve za financerje glede spodbujanja upoštevanja potreb končnih uporabnikov oziroma širše skupnosti (kot npr. civilne družbe) na izbranem raziskovalnem področju in glede spodbujanja izvajanja občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah.
V podporo implementaciji zakona in Uredbe bosta tako Akcijski načrt za odprto znanost, ki ga sprejme Vlada RS in je v pripravi, kot že odobren državni Načrt za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Digitalna preobrazba (C2); komponente Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave (C2.K7), ukrep Digitalizacije izobraževanja, znanosti in športa (C2.K7.IJ), komponenta Digitalizacija za odprto znanost.
Uredba predvideva postopni prehod v delovanje po načelih odprte znanosti – tako za prilagoditev delovanja, kot tudi infrastrukturno podporo.
Po uspehu naše serije spletnih seminarjev za usposabljanje o zahtevah programa Obzorje Evropa za odprto znanost organiziramo tretji spletni seminar, na katerem bo naša ekipa predstavila zahteve za visoko šolstvo ter predstavila naša glavna orodja in storitve OpenAIRE, ki jih zagotavljamo za pomoč koordinatorjem projektov in raziskovalnemu podpornemu osebju pri izpolnjevanju zahtev. Posnetek našega drugega spletnega seminarja si lahko ogledate tukaj, kopijo predstavitev pa prenesete tukaj.
Pridružite se nam na našem tretjem spletnem seminarju v četrtek, 16. marca 2023, ob 9.00 in izvedite več o:
Obvezne in priporočene zahteve odprte znanosti v visokem šolstvu.
Skladnost z mandatom za odprti dostop do publikacij v visokem šolstvu.
Upravljanju in izmenjavi raziskovalnih podatkov v visokošolskih projektih.
Izvajanju načrtov upravljanja podatkov ter poročanju o publikacijah in podatkovnih nizih v visokošolskem izobraževanju.
Orodja in storitve OpenAIRE za podporo visokošolskim projektom.
Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.
Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.
Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.
Vabimo vas, da se udeležite PUBMET2022 – konference o znanstveni komunikaciji v kontekstu odprte znanosti. Po lanski zelo uspešni spletni konferenci s 650 prijavljenimi udeleženci, ki so jo izjemoma sestavljala vabljena predavanja, panele in delavnice, bo letošnja konferenca bolj osredotočena na predstavitev in razširjanje raziskovalnih podatkov ter izmenjavo informacij in idej različnih strokovnjakov, raziskovalci, informacijski strokovnjaki in knjižničarji, uredniki, založniki, vzgojitelji, oblikovalci politik, komunikacijski strokovnjaki in novinarji.
Teme konference PUBMET2022: Ocenjevanje kakovosti raziskovalnega procesa, raziskovalnih rezultatov in kanalov objave Preoblikovanje odprtega dostopa – strategije ohranjanja pravic in alternative plačani OA Poštenost odprte znanosti Potenciali javnega angažiranja v znanosti in okoljskem aktivizmu Dvig učinkovitosti in uspešnosti v znanstveni komunikaciji
ON-MERRIT je 30-mesečni projekt, ki ga financira Evropska komisija, ki raziskuje kako in če bi odprte in odgovorne raziskovalne prakse lahko poslabšale obstoječe neenakosti. Multidisciplinarna ekipa uporablja kvalitativne in računalniške metode, da bi preučila prednosti in slabosti v odprti znanosti ter odgovornih raziskavah in inovacijah (RRI). Cilj ON-MERRIT je predlagati niz na dokazih temelječih priporočil za znanstvene politike, kazalnike in spodbude, ki bi lahko obravnavali in ublažili kumulativne (slabosti) tako imenovane Matthewove učinke. Kratica projekta pomeni Observing and Negating Matthew Effects in Responsible Research & Innovation Transition.
