Dvakrat na leto (15. maj – 5. junij in 15. januar – 5. februar) akcija #1Lib1Ref — okrajšava za: en knjižničar, en vir — pozove knjižničarje po celem svetu in druge, ki imajo strast za odprto znanje, da dodajo manjkajoče vire v članke na Wikipediji.
Wikipedija je ena izmed prvih virov za bralce in raziskovalce. Je izjemno pomembna, še posebej zdaj, ko se ljudje še bolj pogosto obračajo nanjo za zanesljive, nepristranske in ažurne informacije. Pridružite se nam in pomagajte izboljšati kakovost vsebin na Wikipediji.
Vaš cilj je dodati vsaj en vir (ali dopolnitev) na Wikipedijo!
EuroScienceGateway in OpenAIRE se povezujeta, da bi izboljšala dostopnost in poštenost znanstvenih podatkov iz projekta Galaxy.
Projekt Galaxy je skupno globalno prizadevanje z več sto javnimi in lokalnimi namestitvami (https://galaxyproject.org/use/) ter več sto sodelavci na različnih celinah. S sodelovanjem, ki sta ga podpisala EuroScienceGateway in OpenAIRE, si skupaj prizadevamo za izboljšanje najdljivosti, dostopnosti, interoperabilnosti in ponovne uporabe podatkov, ki jih je ustvarila znanstvena skupnost, povezana s projektom Galaxy. Medtem ko je več raziskovalnih področij že na široko sprejelo projekt Galaxy za analizo podatkov, se bosta ekipi osredotočili na identifikacijo metapodatkovnih virov, prisotnih v OpenAIRE Graph, preverjanje zbirk zapisov in njihovo zagotavljanje raziskovalni skupnosti prek EuroScienceGateway v OpenAIRE CONNECT.
EuroScienceGateway se je začel kot projekt EOSC leta 2022, njegov cilj pa je olajšati dostop do računalniških in pomnilniških infrastruktur po Evropi ter do podatkov, orodij, delovnih postopkov in storitev, ki jih je mogoče prilagoditi potrebam raziskovalcev. Bistvo predloga je povezava delovnih tokov z jedrom EOSC. Sprejetje, razvoj in izvajanje tehnologij za interoperabilnost med storitvami bodo raziskovalcem omogočili, da bodo ustvarjali visokokakovostne podatke FAIR, ki bodo na voljo vsem v EOSC.
Cilj sodelovanja z OpenAIRE in EuroScienceGateway je povečati FAIRnost raziskav, ki jih pripravljajo skupnosti, ki uporabljajo Galaxy, in izboljšati kakovost podatkov z zagotavljanjem povratnih informacij rudarski ekipi OpenAIRE in o novih vnosih v OpenAIRE Graph. To bo koristno za usmerjanje raziskovalcev, raziskovalnega osebja, skrbnikov podatkov in podatkovnih znanstvenikov pri iskanju nastavkov v praksah in usposabljanju na področju odprte znanosti.
ARGOS je odprta storitev, ki poenostavlja upravljanje, validacijo, spremljanje in vzdrževanje ter objavo načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Sodelujočim (raziskovalcem, vodjem, nadzornikom itd.) omogoča ustvarjanje uporabnih načrtov (DMP), ki se lahko prosto izmenjujejo med infrastrukturami za izvajanje posebnih vidikov procesa ravnanja z raziskovalnimi podatki v skladu z nameni in zavezami lastnikov podatkov.
Posvet bo osredotočen na iskanje sinergije različnih pogledov za poenotenje na nivoju Republike Slovenije. Namen posveta je ugotoviti skupne deležnike, identificirati stališča in probleme. Kompleksnost teme posveta(ov) naj nudi odgovor za znanost, financiranje, habilitacije, jezik, verodostojnost informacij itn. Predstavljeni bodo pogledi na sedanjost in prihodnost odprte znanosti in odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov. Posvet bo skušal potrditi tezo, da ima odprta znanost pomembno, če že ne ključno vlogo pri krepitvi učinka, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in integritete raziskav in inovacij, ter da zbližuje znanost in družbo. V svetu se poudarja, da sta biblioraznolikost in večjezičnost ter priznavanje vseh znanstvenih produkcij pomembna elementa politike evropskega raziskovalnega prostora o odprti znanosti.
ORE – Open Research Europe: platforma za odprte objave znanstvenih del, financiranih v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa.
Mag. Miro Pušnik je predstavil platformo ORE, njena temeljna načela, prednosti objav, stroške za APC, indeksacijo objav, licence, recenzijske postopke in še mnogo več.
Predavanje bo potekalo preko platforme ZOOM, 1.4.2021 (četrtek) ob 10.00.
Ključni kriterij, ki opredeljuje znanstveno revijo, je ustrezen recenzijski sistem. Elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, vendar se lahko pri objavah ujamemo tudi v pasti. Potrebno je poudariti, da to ni posledica odprtega dostopa, pač pa elektronskega založništva nasploh. Najpogosteje govorimo o tako imenovanih plenilskih revijah (ang. Predatory Journals),o plenilskih založbah (ang. Predatory Publishers) in ugrabljenih revijah (ang. Hijacked Journals).Pasti odprtega objavljanja ne nastopajo le pri objavljanju znanstvenih del. Pojavljajo se lažne konference in lažne metrike.
Vse zgoraj naštete nepoštene in dvomljive prakse zlorabljajo načela odprte znanosti in predstavljajo oviro hitrejšemu prehodu v odprto znanost na področju odprtih objav. Kljub temu, da je odločitev o objavi na videz enostavna, pa raziskovalci pri objavah v zlatih revijah vse pogosteje naletijo na tovrstna ravnanja in prakse ter svoje znanstveno delo objavijo na platformi, ki le na videz ponuja funkcionalnosti znanstvene revije, v resnici pa se temeljnih načel znanstvenih objav deloma ali pogosto v celoti ne drži.
V predavanju vam bo mag. Miro Pušnik predstavil nekatere možne ukrepe in ravnanja knjižničarjev pri razreševanju dilem raziskovalcev pri izbiri naslova kot tudi morebitne prakse, kako ravnati, ko je znanstveno delo že objavljeno.
