Evropska komisija je objavila poročilo o obsegu, ki povzema rezultate obsežnih posvetovanj z evropskimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi, ki so potekala od marca do novembra 2021.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo namenjeno razpravi o tem, kako olajšati in pospešiti reforma sistema ocenjevanja raziskav, tako da se kakovost, uspešnost in vpliv raziskav in raziskovalcev ocenjujejo na podlagi najprimernejših meril in postopkov. Posvet je opredelil cilje in orise za takšno reformo z načeli in ukrepi, o katerih bi se lahko dogovorile organizacije, ki so odgovorne za opredelitev meril in postopkov za ocenjevanje raziskovalnih projektov, raziskovalcev, raziskovalnih enot in raziskovalnih institucij.
Poročilo predlaga tudi pot naprej za izvajanje takšnih načel in ukrepov. To bi vseboval evropski sporazum, ki bi ga podpisale posamezne organizacije za financiranje raziskav, organizacije, ki izvajajo raziskave, nacionalni/regionalni organi in agencije za ocenjevanje, pa tudi njihova združenja, ki bi bila pripravljena reformirati sedanji sistem ocenjevanja raziskav.
Dnevi ESFRI Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture bodo potekali 6. in 7. decembra 2021 v virtualnem formatu. Poleg 78. plenarnega zasedanja ESFRI 6. decembra, ki je zaprt za delegate ESFRI, bo 7. decembra 2021 potekala javna inavguracija načrta ESFRI 2021.
Dogodek bo mogoče spremljati 7. decembra od 10.00 do 16.15, preko uradnega YouTube kanala ESFRI.
Pakt za raziskave in inovacije opredeljuje skupne vrednote in načela za raziskave in inovacije v Evropi, kot sta svoboda znanstvenih raziskav in prosti pretok raziskovalcev in znanja. Opredeljuje tudi 16 skupnih prednostnih področij za skupno ukrepanje, ki segajo od spodbujanja odprte znanosti za hitrejšo izmenjavo znanja in podatkov do krepitve znanstvenega vodstva in odličnosti Evropske unije z vključevanjem vseh evropskih regij in državljanov.
Hkrati sklepi Sveta vključujejo prvo agendo politike evropskega raziskovalnega prostora, ki določa 20 prostovoljnih ukrepov za naslednja tri leta. Med temi ukrepi so spodbujanje privlačne in trajnostne raziskovalne kariere, približevanje znanosti državljanom in izboljšanje dostopa do odličnosti po vsej EU.
Pakt in sklepi skupaj določajo novo vizijo in prednostne naloge, potrjujejo zavezanost EU in držav članic Evropskemu raziskovalnemu prostoru ter vzpostavljajo novo strukturo za njegovo upravljanje. Zaznamujejo pomemben mejnik pri uresničevanju ‘novega evropskega raziskovalnega prostora za raziskave in inovacije‘.
V okviru Odprte akademije nadaljujemo s pregledom politik programa Obzorja Evropa. V predstavitvi bomo orisali ključna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki. Kako morajo raziskovalci ravnati v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki pri prijavi na razpise v okviru programa Obzorje Evropa? Kaj so nujne sestavine načrta ravnanja s podatki v tem programu (DMP)? Kako opisati izvor podatkov? Katerim kriterijem morajo ustrezati podatkovni repozitoriji? Kako zagotoviti čim boljše možnosti za ponovno uporabo? Kakodo sredstev za ravnanje s podatki?
Open Research Europe je znanstvena založniška platforma, ki upravičencem programa Obzorje 2020 in Obzorja Evropa v celoti in z odprtim dostopom brezplačno zagotavlja storitve za avtorje, med in po izteku njihovih projektov. Platforma omogoča hitro objavo rezultatov objav, ki zadovoljujejo standardom integritete, ponovljivosti in preglednosti raziskav ter omogočajo odprte znanstvene prakse.
Vsi upravičenci Obzorja 2020 in Obzorja Evropa so upravičeni do objave rezultatov raziskav, ki jih želijo deliti na vseh področjih znanosti in tehnologije, vključno z: naravoslovjem, inženirstvom in tehnologijo, medicinskimi, kmetijskimi, družboslovnimi in humanističnimi vedami.
Open Research Europe je pomemben korak k zagotavljanju popolnega odprtega dostopa do vseh publikacij Obzorja 2020 in Obzorje Evropa. Je založniška storitev za upravičence Obzorja 2020 in Obzorja Evropa, ki ne zaračunavajo stroškov, s hitrimi roki za objavo brez uredniških ovir, vendar s strogim in odprtim postopkom recenziranja. Model odprtega dostopa omogoča dostop do rezultatov vsem: svetovni znanstveni skupnosti in tudi širši javnosti. Platforma podpira obnovljivost in zmanjšuje raziskovalne odpadke, kar povečuje vrednost, vpliv in doseg financiranja Komisije.
Notranja strategija v okviru teme „Think Open“ (Misli odprto) določa vizijo za spodbujanje in spodbujanje preoblikovalne, inovativne in sodelovalne moči odprtokodne kode, njenih načel in razvojnih praks. Spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programskih rešitev, znanja in strokovnega znanja za zagotavljanje boljših evropskih storitev, ki koristijo družbi in nižjim stroškom za to družbo. Komisija se zavezuje, da bo povečala uporabo odprtokodne programske opreme ne le na praktičnih področjih, kot je informacijska tehnologija, ampak tudi na področjih, kjer je lahko strateška.
Strategija priznava pomen sodelovanja med Komisijo, državami članicami, podjetji in širšo javnostjo za ustvarjanje novih, inovativnih digitalnih rešitev, ki delujejo čezmejno in v smeri tehnološke suverenosti.
“Nova odprtokodna programska strategija je praktični instrument za digitalno preobrazbo Komisije. Prav tako je pomemben spodbujevalnik inovacij, ki nas bo opremil z znanjem za ustvarjanje boljšega in še bolj vključujočega digitalnega okolja znotraj in zunaj naše organizacije. ”
Mario Campolargo, vršilec dolžnosti generalnega direktorja GD za informatiko.
Ključni cilji nove strategije so omogočiti Komisiji, da:
napreduje k digitalni avtonomiji lastnega, neodvisnega digitalnega pristopa Evrope,
izvajata digitalno strategijo Evropske komisije,
spodbuja izmenjavo in ponovno uporabo programske opreme in aplikacij ter podatkov, informacij in znanja,
prispeva k družbi znanja z izmenjavo izvorne kode Komisije,
izdeluje najboljšo javno službo.
Izvajanje strategije bo vodilo šest načel: razmišljati odprto, preoblikovati, deliti, prispevati, zavarovati, ohraniti nadzor. V praksi si Komisija prizadeva za okrepitev notranje delovne kulture, ki že v veliki meri temelji na načelih odprte kode. Komisija bo izvedla številne ukrepe za doseganje ciljev strategije, kot so: ustvarjanje odprtokodnih inovacijskih laboratorijev, odstranjevanje upravnega bremena za objavo programske opreme kot odprtokodne programske opreme, razvoj spretnosti odprtokodne programske opreme in zaposlovanje talentov ter povečanje njenega dosega skupnosti.
Strategija ponovno potrjuje večjo vključenost Komisije v odprtokodne izdelke, “je dejal Thomas Gageik, direktor za digitalne poslovne rešitve pri GD za informatiko.” Odprtost je temeljno gonilo inovacij. Odprtokod je en del – spodbujanje pametnih misli k skupnemu delu in reševanju zapletenih problemov z nepričakovanimi rešitvami.
